Kako bo potekala ustanovna seja državnega zbora?

Danes se bodo novoizvoljeni poslanke in poslanci zbrali na ustanovni seji državnega zbora. Gre za zelo pomemben dogodek, ki poteka po točno določenih pravilih in postopkih, po vsebini in obliki pa se bistveno razlikuje od preostalih rednih in izrednih sej državnega zbora. Potem ko je Državna volilna komisija v torek potrdila uradne rezultate marčnih parlamentarnih volitev, je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala ustanovno oziroma konstitutivno sejo državnega zbora.

Še pred tem so se začasni vodje poslanskih skupin na sredinem sestanku pri odhajajoči predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič dogovorili o dnevnem redu današnje seje, potrdili so sedežni red poslancev v plenarni dvorani, dogovorili pa so se tudi, katerim strankam bo pripadlo predsedniško in podpredsedniško mesto v mandatno-volilni komisiji (MVK).

Začetek ustanovne seje državnega zbora se začne s slovensko himno, ki ji bo sledil nagovor dozdajšnje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. V preteklosti je nato običajno poslance nagovoril tudi predsednik republike, a je aktualna predsednica Nataša Pirc Musar je sporočila, da tega ne načrtuje.

Najprej potrjevanje poslanskih mandatov ...

Vodenje ustanovne seje – dokler ni izvoljen predsednik ali predsednica DZ – skladno z določili poslovnika pripade najstarejšemu poslancu oziroma poslanki. To je Franc Križan iz vrst Demokratov.

Sledilo bo potrjevanje dnevnega reda seje. Poslovnik državnega zbora v svojem 12. členu določa, da mora dnevni red prve seje obvezno vsebovati tri točke, in sicer imenovanje predsednika in podpredsednika MVK, potrditev mandatov poslancev in volitve predsednika oziroma predsednice državnega zbora.

Ko bosta izvoljena predsednik in podpredsednik MVK – to bosta po sestanku pri odhajajoči predsednici državnega zbora postala Tadej Ostrc iz vrst Demokratov in Zoran Stevanović iz stranke Resnica – se bo seja državnega zbora prekinila za približno dve uri.

V tem času se bo sestala mandatno-volilno komisija, ki bo obravnavala zapisnik Državne volilne komisije o izidu volitev, nato pa bo pregledala potrdila o izvolitvi vseh 90 poslancev. MVK na seji obravnava tudi morebitne pritožbe ali morebitne nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih izidov. MVK bo nato pripravila predlog sklepa o potrditvi poslanskih mandatov.

Po končani seji MVK se bo nadaljevala prekinjena seja državnega zbora s potrjevanjem mandatov. Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku 81. člena določa: "Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se konča s prvo sejo novega državnega zbora [...]".

Poslovnik državnega zbora v 9. členu določa: "Državni zbor se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov.", kar pomeni, da se poslancem predhodnega sklica poslanski mandat ter iz njega izhajajoče pravice in dolžnosti iztečejo šele s potrditvijo več kot polovice mandatov novih poslancev.

... nato še volitve predsednika državnega zbora.

Poslanke in poslanci bodo nato volili novega predsednika oziroma predsednico državnega zbora. Predsedujoči seji – najstarejši izmed poslancev – pozove k vložitvi kandidatur za položaj predsednika državnega zbora, sejo pa začasno prekine. Kandidata oziroma kandidatko lahko predlaga najmanj 10 poslancev, kandidaturi pa mora biti priložena tudi pisan privolitev kandidata za ta položaj.

Predsedujoči bo prekinil sejo in poslance seznanil s prejetimi kandidaturami ter odprl razpravo. Za izvolitev novega predsednika državnega zbora je potrebna večina glasov vseh poslank in poslancev, torej 46, glasovanje pa bo tajno. Glasovanje vodi komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči prvi seji in štirje poslanci, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega. Ta tudi določi čas začetka in konca glasovanja.

Če bo kandidat – predlaganih je lahko sicer več – dobil večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov, bo postal predsednik državnega zbora. Takoj po izvolitvi bo zasedel mesto predsedujočega in seja državnega zbora se bo nadaljevala.

V primeru, da nihče ne prejme 46 poslanskih glasov, se kandidacijski in volilni postopek ponovita, dokler državni zbor ne izvoli predsednika oziroma predsednice državnega zbora. V preteklosti smo bili že nekajkrat priča primerov, ko je bil predsednik državnega zbora izvoljen šele po večkratnem glasovanju. Do takšnega razpleta je prišlo takrat, ko obrisi morebitne nove vladajoče koalicije še niso bili jasni, zato se podobno pričakuje tudi na današnji seji.

Ker na dnevnem redu današnje seje ni predvideno, da bi poslanke in poslanci volili tudi podpredsednikov državnega zbora ter imenovali predsednikov in podpredsednikov delovnih teles in generalnega sekretarja DZ, bodo morali to storiti najkasneje v 30 dneh po ustanovni seji. Poslovnik DZ določa, da ima lahko predsednik državnega zbora 3 podpredsednike, ki mu pri delu pomagajo, eden od njih pa mora biti iz poslanske skupine največje opozicijske stranke.

Najkasneje v sedmih dneh po konstituiranju morajo poslanci ustanoviti poslanske skupine in določijo njihove vodje.

Vladi z ustanovitvijo državnega zbora preneha mandat in opravlja tekoče posle

S konstituiranjem državnega zbora pa preneha tudi funkcija predsednika vlade in ministrov, ki nato do prisege nove vlade, opravljajo le še tekoče posle. Ustava sicer natančno ne opredeljuje, kaj pomeni opravljanje tekočih poslov, so pa sodišča v preteklosti že večkrat odločila, da je pomembno, da delovanje države ne zastane, vendar ima vlada omejene pristojnosti. Torej, da naj se v tem času ne loteva uvajanja novih politik in strateških usmeritev.

Vlada prav tako ne bi smela sprejemati novih zakonskih predlogov, lahko pa predlaga zakone, ki so vezani na nujne ukrepe za zagotavljanje obrambe države, varnosti ali odprave naravnih in drugih nesreč ter zakonske predloge, ki terjajo hitre in neodložljive zakonske intervencije.

Sledijo posvetovanja pri predsednici republike

Predsednica republike Nataša Pirc Musar po posvetu z vodji poslanskih skupin nato v 30 dneh od ustanovitve državnega zbora predlaga kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Če ta ne bo prejel zadostnih 46 glasov podpore na tajnem glasovanju v državnem zboru, sledi drugi krog posvetovanj, v katerem lahko mandatarja predlaga tudi skupina najmanj desetih poslancev.

Če tudi v drugem poskusu mandatar ni izvoljen, lahko poslanci v 48 urah po neuspešnem drugem krogu sklenejo, da poskusijo še s tretjim glasovanjem. V tem primeru za izvolitev zadošča že večina poslanskih glasov navzočih poslancev.

Gre za mehanizem, ki omogoča nastanek manjšinske vlade. V primeru, da tudi v tretjem krogu mandatar ne bi bil izvoljen, bi predsednica republike razpustila državni zbor in razpisala predčasne volitve. Takšnega primera v zgodovini samostojne Slovenije še nismo imeli.